Približalo se je poletje. Če formalno nekje nadaljujete študij, je pred vrati sezona izpitov. Pospešeno se učite in ugibate, kaj bi bilo potrebno še prebrati, pogledati, vedeti, da bi izpit uspešno opravili. Predelati morate tudi snov, ki vas osebno ne zanima in veliko raje bi se učili »po svoje«. Zaradi izpita se prilagodite splošnim zahtevam študija. Pri predmetih, ki vas veselijo, naglo študirate in brez občutenega napora. Nič ne bi imeli proti, če bi še morali to še naprej študirati.
Čas izpitov je kratek in znajdete se v vrtincu raznih obveznosti za prehod v višji letnik. Potem pa nastopi poletje, čas dopustov in veselja. Dobivate se s prijatelji, več časa ste lahko z domačimi, potujete in stalno se vam nekaj dogaja. »Ko bi le bilo mogoče poletje in poletni način življenja zadržati za vedno!«
V tem prijetnem poletnem času in razpoloženju se pri meni in tudi pri vas porajajo nove oblike izobraževanja, ne da bi se tega prav zavedali. Radovednost nas priganja, da spoznavamo neznano. V znanju prodiramo naprej z raziskovalnim in izkustvenim izobraževanjem, doživljajskim (s čustvi podprtim) učenjem. Te oblike izobraževanja so prepletene z vsem tistim, kar dnevno počnemo. Učimo se, ko smo na neki kulturni predstavi, ko uživamo na slikarski razstavi, ko si na izletu ogledujemo stari mlin, ko na vožnji v avtobusu klepetamo s sopotnico na sosednjem sedežu, ko potujemo, ko počitnice izkoristimo za obnovo hiše in se ukvarjamo z mojstri, ko si privoščimo branje priljubljene knjige v senci ob morju, ko smo pod močnimi vtisi novih krajev in novih ljudi …
Obdaja nas nešteto učnih okolij za neformalno izobraževanje. Vedoželjnost nas žene, da te možnosti izkoristimo, da ne ostanemo nemi ob vsem, kar nas obdaja. Seveda so bile podobne možnosti okoli nas tudi, ko smo se pripravljali za izpite in je bilo naše učenje strogo strukturirano, podrejeno zahtevam izpitov, a so prevladale obveznosti formalnega izobraževanja. Prav je, da se borimo za diplomo, da si v izobraževanju vzamemo tudi bolj dolgoročne učne cilje. Uspeh študija pa je močno odvisen od našega načina življenja, od neformalnih oblik izobraževanja vgrajenih v naše vsakdanje življenje. Ni potrebno delati izpita, da bi nekdo vedel npr. kdaj so pri nas živeli Kelti. To lahko zve tudi na razstavi v muzeju ali v članku, objavljenem v dnevnem časopisu. Pomembno je, da ko se pripravlja na izpit iz zgodovine ima jasno časovno predstavo, katera ljudstva in kdaj so živela na našem ozemlju, če je to ena od izpitnih tem.
Neformalno izobraževanje je prijetno, poteka brez prisile na krilih svobode in lastnega odločanja v prid prijetnim doživetjem. Nevarno pa je, da počnemo tisoč stvari, se učimo razpršeno in brez pravega cilja. Vse, kar se naučimo, se v takih primerih porazgubi in na koncu nimamo nekega zaokroženega znanja. Tudi v neformalnem izobraževanju mora biti cilj. Kaj se hočemo naučiti? Ko imamo pred očmi svoj cilj, potem branje knjige povežemo z izletom v določen kraj in ne kamorkoli, pokličemo po telefonu določeno prijateljico, za katero menimo, da je edina, ki nam lahko na odprta vprašanja odgovori, smo pri branju časopisov še posebej pozorni na izbrano temo in vse možne poti za učenje povežemo in podredimo temu učnemu cilju.
Poletje je vaše. Sami boste odločali, sami izbirali, kaj se boste naučili. Vedoželjnost podprite z načrtnim postopanjem in osmišljanjem tega, kar počnete. Uživajte svobodo učenja! Podprite jo z načrtnim postopanjem in uspešno napredujte do cilja.
Mislite tudi na naslednje študijsko leto! Kakšne predmete in izpite bo zajemal program? Delno se do tega znanja lahko dokopljete že sami poleti in boste počitnice uporabili smotrno. Ostalo učenje pa bo iz golega veselja do odkrivanja neznanega.
Napišite nam, kaj ste se sami novega naučili. Prijetno poletje vam želim.