Razmišljanja o učenju prof. dr. Ane Krajnc

Novi načrti ob novem letu

Novo leto je neke vrste prelomnica. Ljudje si pogosto želimo, da bi bilo v novem letu drugače, boljše, ko je bilo v preteklem. Nekateri ljudje sprejmejo ob nastopu novega leta pomembne odločitve o tem, kaj bodo napravili ali ne bodo več delali. V odločitvah pridejo do izraza razne osebne želje (v novem letu bom zamenjala avto, si bom preskrbel mesečno vozovnico za mestni promet, bom začel postopek za odkup funkcionalnega zemljišča ob hiši, bom po dolgem času obiskal starega prijatelja itd.), ali beg pred stvarmi, ki nekoga najbolj motijo (ne bom več kadil, ne bom se več kregala s sosedo).

Največ takih odločitev in novih načrtov se tiče zunanjega sveta in ne osebe same. Nas pa zanimajo predvsem ljudje, ki se ob novem letu zamislijo nad tem, kako so osebno (ali pa niso) napredovali v odhajajočem letu in kaj nameravajo v novem letu. Pretresejo svojo usodo, ker menijo, da je v njihovih rokah, kaj bo z njimi. »Moje je le to, kar sem dodal sebi, se naučil, razvil neko svojo novo lastnost ali sposobnost, novo znanje. Tega mi ne more nihče več odvzeti.« Vse zunanje spreminja lastništvo, je začasno, lahko zastari ali izgubi na vrednosti, je uničeno. Samo znanje živi z menoj, dokler obstajam.

Znanje je samo moje. Če sem se naučila novega tujega jezika, sem obogatila svoje zmožnosti, razširila moj življenjski doseg. Jaz sem se spremenila. Spreminja me vsako  novo znanje. Novo znanje (naučila sem se smučati, rolkati, igrati na kitaro,  pogostiti goste z mehiško večerjo, nov računalniški program), spoznanje, da nekaj znam in zmorem, kar še včeraj nisem, je pri vsakem človeku vir neizmerne sreče. Človeku dviga samozavest in pozitivno vpliva na samopodobo. Nič človeka, bolj ne osreči, kot občutek, da znam nekaj novega.

Če človek nima ciljev, ne ve, kam bi moral priti in tudi nikamor ne prispe. Vprašajmo se: kaj bom zase naredil/a v novem letu? Kaj je moj cilj? Kaj se želim naučiti ali pri sebi spremeniti? Cilj nam določi smer in poveča in ozavesti prizadevanje. Vemo, zakaj se borimo.

S tem, kaj narediš zase se veliko ukvarjajo v židovski kulturi. Že od malega otroka učijo, da to spremlja zavestno. Židje vsak dan delajo pri sebi obračun. Namesto večerne molitve se vprašajo: kaj sem danes novega zvedel/a, kaj sem danes pomembnega doživel/a?  Katero novo znanje bi najbolj pripomoglo k moji pomembnosti, razumevanju sveta in osebni moči? Za novo znanje se neizprosno borijo. In prav po znanju se nam zdijo nepremagljivi.

Se jih splača posnemati? Se splača posvetiti bolj sebi ali najprej sebi?    

Objavljeno jan 04 2008, 11:13 avtorja Ana Krajnc
Arhivirano pod:

Komentarji

 

Mateja je rekel(la):

Nekateri sprejmejo osebne odločitve med letom, večina pa se o teh odloča ob novem letu. Trdim, da ni pomemben čas, potreben je le pogum za odločitev in trdna volja, samodisciplina.

Ko sem se odločila za študij je bil navaden dan, med tednom, v službi. Nič posebnega se ni pripetilo. Odločitev je padla in že sem bila vpisana na Višjo strokovno šolo, smer Komercialist.  Zagotovo mi je ta odločitev prinesla mnogo novega; znanje, nova poznanstva, samodisciplino, postala sem bolj inovativna, ... Sedaj zaključujem študij na Visoki poslovni šoli Maribor in se v času študija zelo veliko novega priučila.

Ob novem letu ne kujem načrte. Prelistam osebni koledarček za preteklo in prihajajoče leto, zabeležim pomembne podatke in se tako nekako pripravim na nove podvige; na vse tiste, ki jih moram opraviti in so te že določene, kot vse tiste nepredvidljive.

Se pa strinjam, da bi vsak izmed nas moral analizirat dogodke preteklega dne oz. narediti pri sebi obračun.

Gospa Ana hvala za zanimiv in poučen prispevek. S tem ste pri meni spodbudili marsikatero novo misel.

Lep pozdrav,

Mateja Rozman

januar 9, 2008 11:39

O Ana Krajnc

Diplomirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorirala je s področja andragogike. Opravila je specializacijo za izobraževanje odraslih na Univerzi v Torontu (Kanada), na Univerzi v Oxfordu (Anglija) in v Genevi pri Združenih narodih. Prvo zaposlitev je imela kot svetovalka na Zavodu za zaposlovanje, nato kot raziskovalka na Inštitutu za sociologijo Univerze v Ljubljani. Po izvolitvi v docenta se je zaposlila na Filozofski fakulteti, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. Pripravila in uvedla je nov študij andragogike. Bila je soustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje. Napisala je več strokovnih knjig (Metode izobraževanja odraslih, Andragoški pogovori s predavatelji, Education as the value and social participation, Izobraževanje ob delu, Metodika dopisnega izobraževanja, Izobraževanje naša družbena vrednota) in več kot tristo člankov in poglavij v tujih in domačih knjigah. Prva v Sloveniji je podpirala razvoj dopisnega izobraževanja in izobraževanja na daljavo. Sodelovala je z Open university (Anglija), Inštitutom za študij na daljavo v Hagenu (Nemčija) in s študijem na daljavo Holandske. O tem je v Hagenu objavila tudi posebno študijo. Več let je bila članica svetovne organizacije Mednarodni svet za izobraževanje odraslih (ICAE), sodelavka v teamu za Komparativno andragogiko pri UNESCU in samostojna strokovna svetovalka za izobraževanje zapornikov pri Združenih narodih. Kot redni profesor za andragogiko predava na podiplomskem študiju. Je ustanoviteljica in že 12 let glavna urednica prve slovenske revije za vzgojo in izobraževanje odraslih Andragoška spoznanja. Kot raziskovalka se v zadnjih letih posveča posebnostim izobraževanja odraslih pri osebah z disleksijo. Zaupa ljudem in ima rada ljudi. Zna poslušati in se vživeti v drugega.